Lovišče

Naše lovišče je eno izmed 42 lovišč v Gorenjskem lovsko upravljalskem območju. Oblikovalo se je leta 1957 z združitvijo lovišč Begunje in Radovljica. Leži na skrajnem severozahodu Ljubljanske kotline- Radovljiška ravnina (Dežela) ter Dobrava, pobočju osrednjih Karavank- Begunjščica in zahodnem delu Kamniško Savinjskih alp- Dobrča, Jamarski vrh in Pleče.

Upravno gledano zavzema večino severne polovice Občine Radovljica. Danes lovišče LD Begunjščica obsega 5102 ha veliko površino, od tega je lovne površine okoli 4200 ha.

LD Begunjščica meji na šest sosednjih lovišč in sicer na jugu z LD Kropa od najnižje točke lovišča (386m.n.v.) ob izlivu potoka Peračica v Savo navzgor po toku reke Save. Nad Globokim doseže mejo z LD Jelovica, ki prav tako poteka po Savi do mostu na Lancovem. Pri mostu se začne zahodna meja lovišča z LD Stol Žirovnica, ki poteka po cest proti Lescam do meje med k. o. Radovljica in Hraše. Tu se usmeri proti severu. Zahodno od Radovljice doseže magistralno cesto Ljubljana-Jesenice. Po Magistralki doseže cesto Lesce Begunje, ki ji sledi do odcepa za letališče. Za letališčem se usmeri proti Hlebcam jih prečka in se po vaški cesti nadaljuje proti stari cesarski cesti, ki jo doseže na meji med k. o. Begunje in Nova vas. Nato poteka po tej cesti na zahod do prvega križišča, kjer zavije k hlevom KZ Sava. Od tu se po meji med k. o. Begunje in Doslovče usmeri proti Sv. Petru. Nadaljuje po gozdni cesti do Pleč, ki jih prečka po južnem pobočju, kjer doseže greben Kališ in Tolstega vrha po katerem poteka do sedla Tolstega vrha, ko se z grebena spusti smeri Globoki potok, ga prečka in se dvigne do steze Poljška planina – Završnica, ki jo doseže na 1240 m.n.v..

Tu se prične severna meja lovišča meja z loviščem LPN Kozorog. Ta poteka proti vzhodu po stezi do Poljške planine in nato po gozdni cesti do Planince. Naprej poteka po lovski stezi največ 200 višinskih metrov nad gozdno cesto Planinca – Preval, na katero se priključi v Rjavem melu. Od tu naprej poteka po gozdni cesti do planine Preval. Na planini se prične vzhodna meja lovišča, ki poteka po grebenu med Begunjščico in Dobrčo po meji med k. o. Begunje in Podljubelj. Najprej še vedno meji na LPN Kozorog. Na Vrhu Luž se prične meja z LD Tržič, ki sledi grebenu do vrha Dobrče(1634m.n.v.), ki je najvišja točka lovišča. Na vrhu se prične meja z loviščem LD Dobrča, ki z vrha poteka proti jugu po grebenu, nato se v smeri jug spusti po pobočju do Seč, kjer se obrne proti zahodu do meje med k. o. Leše in Srednja vas, ki jo označuje Mlačji graben, po katerem se spusti navzdol do Vetrnega. Tu prečka cesto Tržič – Begunje in se po grebenu spusti do potoka Lešanščica. Od tu naprej teče meja po Lešanščici in nato po Peračici vse do izliva v Savo. Večino lovišča- 60% prekrivajo mešani gozdovi z mnogimi za prehrano divjih živali pomembnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Kmetijske površine zavzemajo slabih 26% površine. Največ je travnikov, sledijo pašniki in njive, najmanj površine zavzemajo sadovnjaki. Urbane površine so zasedle že 14% našega lovišča, le te so za divjad izgubljene.

Od parkljaste divjadi je v našem lovišču številčno najbolj zastopana srnjad. Sledijo ji gamsi, ki so dokaj številni v gorskem predelu lovišča. Z leti se veča številčnost jelenjadi. Divji prašiči so stalno prisotni, a njihova številčnost niha. V lovišču so prisotni tudi mufloni, ki so se k nam preselili iz sosednjih lovišč. Od male divjadi so v lovišču številne lisice, jazbeci in kune belice. Kuna zlatica je redkejša in se pojavlja v gorskem predelu lovišča. Številčnost poljskih zajcev žal ni več taka kot je bila pred 60 leti. Od pernate divjadfi v lovišču najdemo race mlakarice, srake, šoje in vedno številčnejše sive vrane. Ob reki Savi srečamo tudi pižmovke, v krošnjah dreves pa se skrivajo tudi polhi.

Lovci naravovarstveno pozornost posvečamo tudi jerebu, ruševcu in žal gluhim rastiščem divjega petelina. Zaznati je tudi prisotnost divje mačke medtem ko so sledovi in opažanja medveda in risa res velika redkost.